Blagovica, 17. oktober 2009 Organizacija sektorske vaje oziroma v primeru Gasilske zveze Lukovica kar vaje celotne GZ je tokrat pripadla PGD Blagovica, torej osrednji enoti v naši občini. Vaje, za katere se še pred začetkom ve kdaj in kje bodo, sicer ne pomenijo posebnega izziva za gasilce, saj so v primerjavi z realnimi intervencijami precej predvidljive, vendar je bila pričujoča tokrat v marsičem drugačna in karte so se zanimivo premešale. Pozivniki so se oglasili nekaj minut pred 17. uro popoldne in tako se je vaja uradno začela. Gasilci iz Lukovice smo izvozili z GVC 16/25 in osmimi člani posadke. Ob vožnji mimo Krašnje smo na levi strani za hribi v okolici Blagovice zagledali črn steber dima, ki se je vil visoko v nebo.

Nekaj nemih pogledov drug drugemu, nato pa se je sproščeno ozračje kaj hitro "naelektrilo". Ogenj je pač ogenj, velik ali majhen, gasilci ga spoštujemo in ga vedno jemljemo resno. Ob prihodu na mesto intervencije nam je desetar PGD Blagovica Igor Trdin dal navodila in naše vozilo se je zapeljalo po desni strani mimo hiše, okoli katere je bilo že parkiranih nekaj vozil. Tam smo imeli kaj videti - ogenj, visok slabih pet metrov se je vil nad avtomobilom in kupom smeti. Napadalca Blaž in Aleš sta se v hipu opremila z izolirnimi dihalnimi aparati, ostali gasilci so pripravili potrebno opremo in tehniko ter začeli s pasivno obrambo okoliških objektov. Kaj kmalu je bilo jasno, da bo poleg ognja in seveda vročine največ težav z oskrbo z vodo. Ker je bila predpostavka vaje takšna, da je bil hidrant v bližini pokvarjen, so vodo s pomočjo verige motornih brizgaln poiskušali črpati naši stanovski kolegi iz krašnje in Trojan s pomočjo domačih gasilcev. Pa je ni in ni hotelo biti in če ne bi napadalci s svojim znanjem in natančnostjo še enkrat dokazali, da so kos še tako zahtevnemu delu, bi nam lahko trda predla. Tako pa smo dobili še eno bitko z rdečim petelinom, ki se je do naslednjič potuhnil.

Veriga motornih brizgaln je bila nekoč osnova za dovajanje vode v višje ležeče vasi, kjer ni bilo vodnih zajetij. Danes je ta taktika tako rekoč izumrla in le še redki so primeri gasilskih enot, ki jo dejansko uporabljajo pri operativnem delu. Zato je bila kombinacija konkretnega, realnega gašenja in stara metoda dovajanja vode zanimiva kombinacija, ki je prinesla naslednje ugotovitve:

1. Splošna opremljenost in znanje OE v GZL sta zadovoljivi, kot tudi sodelovanje med njimi.
2. Reakcijski čas OE je bil tokrat dober, vendar podatki, dobljeni na ta način, niso realni z vidika dejanskega alarmiranja ob intervencijah
3. Vodenje vaje je bilo jasno in dobro koordinirano in je potekalo brez zapletov
4. Nekatere gasilske enote imajo težave z radijskimi postajami
5. Večina enot radijskih postaj ne uporablja pravilno in tako je bil delavni kanal težko sledljiv
6. Preskrba z vodo je v tovrstnih primerih ključnega pomena - v primeru odpovedi hidrantnega omrežja je potrebno posebej paziti na ta segment intervencije
7. Sistem alarmiranja s pozivniki se je tokrat pokazal kot učinkovit    

Člani OE PGD Lukovica se za organizacijo vaje in pogostitev na koncu zahvaljujemo poveljniku Blažu Judežu in članom PGD Blagovica.
Ostalim enotam se zahvaljujemo za sodelovanje.

Jure Čokl