Taktika. Začetek in konec vsega, pramati gasilstva na eni in črna luknja na drugi strani. Tako nepogrešljiva in tako obširna, da bi v bistvu rabil en teden predavanj vsak dan, da bi pripravnikom povedal vse, kar mislim, da bi morali vedeti. In jim dovolil igro z modelčki gasilskih vozil še vsaj nekaj ur. Ja, spet igranje vlog, metoda, ki se mi je tako zelo vtisnila v spomin pred veliko leti, ko sem prvič poslušal taka predavanja.  Takrat je čas, da te zadeva zagrabi ali pa spusti - to so trenutki, ko sam pri sebi že nekako veš, ali boš to počel tudi v bodoče ali ne. Ekipa pridobiva na samozavesti, kar je včasih težko krotiti. Na eni strani veš, da jim moraš pustiti tudi leteti, ker bo padcev še veliko. Po drugi strani ne smeš dopustiti prevelikega odmika, ker sami še ne zmorejo toliko preudarnosti, da bi vedeli, kje so meje, preko katerih se ne sme. No, na koncu vse dobro, to je poglavitno.

Danes popoldne enkrat bo upam Gapi nalepil fotografije s predavanj taktike, kjer so pripravniki preigravali scenarij postavitve vozil na intervenciji z modelčki gasilskih vozil. Zanimivo je, kako zelo se razlikuje prva, intuitivna postavitev od tiste naslednje, ko jim že v grobem razložiš sistem. Vsaka naslednja je že bolj dodelana in na koncu so skupaj pripravljeni rešiti že zelo kompleksne situacije, ki bi tudi od izkušenih gasilcev zahtevale tehten razmislek. Nadgradnjo tega sistema si bom imel možnost ogledati na Rogli na Stevanovičevih dnevih in če bo zadeva dobra, bom morda z naslednjo generacijo naredil še korak dlje. Bomo videli.

Kot sem že pisal, me vedno znova pozitivno presenečajo dekleta. Tudi tokrat sta me obe, še posebej Katja, ki zelo nazorno dokazuje, da kri ni voda. Mislim da dobivamo prvo res pravo gasilko ki bo znala biti kos še tako zahtevni nalogi. S takimi res ni težko delati, verjamem da na praktičnih vajah ne bo nič drugače. Poleg velike radovednosti, ki me že nekaj časa zaposluje z vprašanjem, kako bo ekipa delala na terenu, me zelo zanima tudi delo pripravnikov za inštruktorje. Občutki so dobri, ampak previdnost me je naučila, da včasih tudi iz odličnih sestavin na koncu glavna jed ne uspe. Vse je odvisno od kemije med vsemi skupaj in od samega dela - če bo dovolj zanimivo, ne bo težav.

Zaključna vaja že visi v zraku nekje nad glavami pripravnikov in govorice, ki so prišle do mene, predvidevajo vse od požara škatlice vžigalic do eksplozije letalonosilke. Včeraj smo na nek način dobili vsaj uro, ko se bo vse začelo - ob 11:00 24. aprila pred PGD Krašnja, na Katjino prošnjo - zjutraj ima namreč vajo za maturantski ples, zato vse skupaj kasneje, kot sem načrtoval. In kako to? Ker mi je z izjavo, da raje zamudi maturantski ples kot pa zaključno vajo še enkrat več dala razlog, da kljub vsemu še verjamem v tisto nekaj, kar gasilec preprosto ima - ali pa nima. Katja, kapa dol, takih kot si ti nam manjka.

Do naslednjič,
Jure

P.S.: Interna zaključna vaja ekipe iz Lukovice bo morda malo manj interna, kot sem mislil. Če se bodo fantje odločili povabiti še koga iz ekipe, s katero so skupaj hodili v šolo, ne bom imel nič proti. In mogoče bomo v Črnem grabnu skupaj obrnili list nepotrebnih sporov in prazgodovinskih zamer, ki ne koristijo nikomur in napisali novega, na katerem bodo prav gasilci iz generacije 2010 tisti, ki bodo premogli več pameti kot vse generacije od leta 1888 skupaj.