Dvorjane, 17. julij 2010. Žal sicer ne kot tekmovalna ekipa ampak kot gledalci - a zna se zgoditi, da se bomo kmalu na takem tekmovanju preiskusili tudi sami. Operatiovna gasilska enota Lukovica namreč pokriva Gradiško jezero, ki je zaradi velike frekvence obiskovalcev pomemben del pri zagotavljanju varnosti prebivalcev naše občine. In tudi na to bo nekdo pač prej ali slej moral misliti v smislu nakupa opreme in usposabljanja, če mu je to všeč ali ne. Ampak o tem kdaj drugič. Tekmovanje gasilsko reševalnih čolnov je spektakularno. Močni izvenkrmni motorji (vse tja do 40 konjskih moči) ženejo gumenjake s trdim dnom po sicer mirni gladini, uigrane posadke pa opravljajo težavne naloge, ki so tesno povezane s pravim delom pri reševanju na vodi in iz vode.

Štart
Po sodnikovem povelju »v napad«vodja stopi v čoln, nakar z vesli odrinejo od brega in veslajo proti prvi točki, ki je oznacena s plovci. Med potjo strojnik spusti motor v položaj za vožnjo in ga zavaruje, pri Tomos 18 pa vstavi eliso. Ko je motor pripravljen za vožnjo, ga strojnik vklopi in nadaljuje z vožnjo, reševalec in vodja končata z veslanjem, ko je motor v funkciji.

Vožnja okrog boje
Strojnik usmeri čoln na prvo bojo in jo obvozi po desni strani z levim zavojem, ki ga izpelje tako, da po idealni poti pripelje do naslednje naloge.

Metanje reševalnega obroča
Na določeni razdalji je postavljena tarča, ki predstavlja ponesrečenca. Na tarčo reševalec meče reševalni obroč. Čoln od tarče ločujejo plavajoči plovci, ki so od tarče oddaljeni največ 5 m. Ko se čoln približa plovcem je povelje »ustavi«in »meči«.Po povelju ustavi strojnik ugasne motor, čoln pa na mestu pridržujeta z vesli vodja in strojnik, ter pazita, da ni čoln ob metanju v dotiku s plovci. Če je čoln v dotiku, ko reševalec zadane mu sodnik meta ne prizna z dvignjeno rdečo zastavico, reševalec meče vse dokler ne dobi potrditve z piščalko in znaka z zeleno zastavico, da je pravilno zadel. Obroč mora direktno zadeti tarco, nobeno popravljanje obroča z vrvjo na tarčo ni dovoljeno. Trije meti obroča so brez kazenskih točk, naslednji se kaznujejo z 10 točkami. Motor je dovoljeno zagnati ob sodnikovem znaku za pravilno izveden met, z vožnjo pa lahko nadaljuje, ko je obroč v čolnu in je vodja izdal povelje »vozi«.

Vožnja osmice
Strojnik usmeri čoln na drugo bojo in jo obvozi po desni strani z levim zavojem, nato prvo bojo z desnim zavojem. (opravi vožnjo osmice) in usmeri čoln proti naslednji nalogi - vraticam.

Naveza zanke
Po pravilno obvoženi boji odpelje proti 3 metre širokim vraticam. V vraticah strojnik na povelje »stoj« ustavi čoln (motorja ni potrebno ugasniti). V
sredini vratic visi reševalna vrv pripravljena, da eden od tekmovalcev na povelje »veži«opravi navezo in sicer enojno reševalno zanko na prečnik vratic, avstrijske ekipe vežejo križno zanko. Čoln ne sme biti v dotiku z vratci, ko se veže, vozi v vratca in iz njih, zato poskrbita ostala dva tekmovalca z vesli. Za dotik šteje če pade vratnik v notranjost čolna. Tekmovalci ne smejo na noben način odrivati vratic. Prepovedano se je prijemanje z rokami ob breg ali vratca, sodi se dotik, če se kdorkoli od ekipe oprime vratic. Po končani navezi je povelje »vozi«. Strojnik da v prestavo in odpelje proti naslednji nalogi.

Vzratna vožnja
Po povelju vozi strojnik zapelje proti naslednjim vratcom, v katera zapelje vzratno in sicer tako, da so vratca poravnana s kljunom čolna. Ko vodja ugotovi, da je čoln pravilno v vratih poveljuje »vozi« takrat strojnik zapelje levo iz vrat proti naslednji boji in jo obvozi z desnim zavojem tako, da po idealni črti pripelje do prve boje na začetku proge.

Pobiranje predmeta iz vode
Na poti proti ciljni boji plava predmet. Predmet vrže sodnik v vodo ko tekmovalci vozijo proti boji za obracanje in so obrnjeni vstran. Ko vodja opazi predmet v vodi lahko z rokami usmerja strojnika k predmetu. Vodja poveljuje »ustavi« ko ugotovi, da je predmet na dosegu roke reševalcev. Takrat strojnik izklopi motor v prosti tek, reševalec (kdorkoli od posadke razen strojnika) pa ga pobere v čoln. Ko je predmet v čolnu, sledi povelje »vozi« strojnik pa zapelje proti ciljni boji.

KONEC VAJE:
Ko čoln obvozi zadnjo bojo z desnim zavojem in prevozi ciljno črto.

Ekipa prirediteljev tekmovanja na čelu z legendo slovenskih gasilcev in utemeljiteljem tovrstnega reševanja pri nas Jankom Drozgom (daljši intervju z njim si lahko preberete v zadnji številki Revije 112) je pripravila odlično tekmovalno vzdušje in uspela privabiti veliko število čolnov s posadkami iz treh držav, kar je pohvalno. Odlično je bilo poskrbljeno tudi za varnost, gledalci pa so imeli na voljo prostor pod krošnjami dreves, kar je bilo dobrodošlo zaradi velike vročine, ki v teh dneh pesti našo državo. Člani gasilske operativne enote Lukovica so poleg ogleda prišli na svoj račun tudi kar se tiče vožnje s čolni - naši prijatelji iz gasilske operativne enote Bizovik v Ljubljani so nam prijazno odstopili svoje plovilo s štiridesetimi konjički moči na krmi in  tako smo lahko tudi sami (prisoten je bil član OE Lukovica z izpitom za voditelja čolna) preiskusili, kaj pomeni hitrost in natančnost.

Zahvala vseh prisotnih gre torej prirediteljem, predvsem Janku Drozgu in PGD Dvorjane in seveda tudi ekipi PGD Bizovik. Se vidimo drugo leto!

Jure Čokl